Gastroenterolog

Tokratna izdaja Gastroenterologa je namenjanja povzetkom omenjene tematike. Vsak nov bolnik za zdravnika predstavlja novo zgodbo, ki pa je za bolnika edina. Velikokrat je to tudi za zdravnika »unikatna« zgodba, s specifičnimi značilnostmi, ki jih moramo razrešiti. In ker medicina ni le matematika, ampak pravimo, da je tudi umetnost, ki je prilagojena posamezniku, so diagnostične in terapevtske odločitve velikokrat tako zelo težke in tvegane. Zato v našo vsakdanjo prakso in v našo zavest uvajamo multidisciplinarne konzilije. To je pridobitev, ki predstavlja sigurnost, da umetnost diagnostike in zdravljenja postavimo na temelj z dokazi podprte medicine, torej na temelj znanstvenih dokazov!
Trebušna slinavka, organ, ki nam je s svojim delovanjem in bolezenskimi procesi še vedno »zagonetka« in skrb, odpira številne potrebe po raziskovanju in odstiranju sivih lis v znanosti. To je organ, katerega anatomska lega predstavlja dodatno težavo tudi pri operativnih pristopih. Zaradi lege in bližine velikih žil ter bogatega mezgovja so prav najhujši bolezenski procesi – rakave bolezni, tako hitro usodne. Prav zato je tudi simpozij o boleznih trebušne slinavke tako pomemben za obnovitev dokazov o sodobni diagnostiki in odkrivanju različnih bolezenskih procesov, ki imajo s tem tudi obetavnejšo prognostično raven. Ne le diagnostični, temveč tudi terapevtski pristopi se hitro spreminjajo. S tem močno spreminjajo tudi čas trajanja bolezni, bolezenske rekonvalescence in dolžino kvalitetnejšega preživetja. Prav raziskovanje in prenos znanj v prakso,med bolnike, je ključnega pomena za napredek v medicini. Če zanemarimo zgodovinska obdobja, ko so vse pojave pripisovali »nadnaravnim silam«, moramo omeniti »prekretnico« poskusov intelektualnega in znanstvenega pojasnjevanja sveta in človeka v antični Grčiji. Hipokrat in Galen sta prva pojasnjevala pomen mešanja hrane v prebavilih in stik z »neko kemijo«, ki pomaga hrano razgraditi do prehoda v kri. To so bila revolucionarna spoznanja, nič manj od postavitve teorije multiencimskega delovanja pri razgradnji hrane, kar so dokazali Helmont, Barzelius, Schwann, Purkinje ter Valentin kot začetniki razlage fiziologije trebušne slinavke. Osnova omenjenim raziskovanjem so bile poprej odkrite anatomske značilnosti trebušne slinavke, pa čeravno izumitelji Virsung, Vater, Santorini, Oddi in drugi niso znali pojasniti čemu služijo.
Dandanes želimo odkrivati nove imunohistološke in molekularne značilnosti organov in bolezensko spremenjenih tkiv. Le tako se bomo lahko približali bolniku prilagojeni medicini z najučinkovitejšim izborom zdravljenja za posameznika.
Prepričan sem, da so tovrstna strokovna in znanstvena srečanja zelo koristna, saj se seznanjamo z novostmi in učimo tudi interaktivnosti in multidisciplinarnosti!
Upam,da bo Gastroenterolog naletel na bralce tako med zdravniki kot študenti medicine.
Izdaji srečno na pot!

Doc. dr. Rado Janša, dr. med.