Gastroenterolog

V prvem članku so predstavljena priporočila za nadomeščanje krvnih preparatov in železa pri akutnih in kroničnih krvavitvah iz prebavil. Prispevek je zelo dobrodošel saj so krvavitve iz prebavil pogost vzrok za hospitalno in ambulantno obravnavo na gastroenteroloških oddelkih. Poleg tega lahko neustrezno in prekomerno nadomeščanje krvnih derivatov poveča tveganje za zaplete in je celo lahko vzrok povišane umrljivosti.
V drugem članku so Hanžel in sodelavci predstavili izkušnje gastroenterološkega oddelka kliničnega centra v Ljubljani s kapsulno endoskopijo med leti 2012–2018. V tem obdobju so na oddelku opravili 370 kapsulnih endoskopij. Najpogostejša indikacija je bila krvavitev neznanega izvora, pri kateri je bil med vsemi indikacijami največji diagnostični izplen z 61 %.
Objavljamo poslovenjen povzetek smernic svetovne zdravstvene organizacije za preprečevanje okužb kriruških ran v abdominalni kirurgiji. V obsežnem in pomembnem besedilu so opisani z dokazi podprti ukrepi z upoštevanjem katerih bi lahko pojavnost okužb kirurških ran pomembno zmanjšali. Sledi predlog za izvedbo slovenske nacionalne raziskave z namenom ocene trenutnega stanja uporabe z dokazi podprtih ukrepov na oddelkih abdominalne in splošne kirurgije slovenskih bolnišnic in uvajanjem ter spremljanjem učinkovitosti svežnja predlaganih ukrepov za zmanjšanje pogostosti okužb kirurških ran.
Eozinofilni ezofagitis je klinično pomembna bolezen saj predstavlja najpogostejši vzrok za disfagijo in zagozditev hrane v požiralniku pri otrocih. Istočasno epidemiološke raziskave kažejo izrazit porast v incidenci in prevalenci te bolezni, ki je ocenjena na 13 do 56 primerov na 100,000 prebivalcev. Velja si zapomniti, da je eozinofilni ezofagitis kronična bolezen in zatorej bolniki potrebujejo vzdrževalno zdravljenje, na bolezen pa moramo pomisliti pri bolnikih z disfagijo, bolečino v prsnem košu neodvisno od hranjenja ali zagozdeno hrano v požiralniku. Vabljeni k branju preglednega članka o eozinofilnem ezofagitisu.
V nadaljevanju je predstavljen primer uspešne multidisciplinarne obravnave velikega abscedirajočega GIST želodca z multivisceralno resekcijo na kirurškem oddelku v splošni bolnišnici Jesenice. Prikaz primera je nadgrajen s sistematičnim pregledom literature. Poleg resekcije z zadostnim varnostnim robom je pri visoko rizičnih GIST indicirana adjuvantna sistemska terapija z inhibitorjem tirozinskih kinaz imatinibom.
S Prešernovo nagrado nagrajena raziskovalna naloga, ki jo je izvedel inštitut za mikrobiologijo v sodelovanju s kliničnim oddelkom za gastroenterologijo in hepatologijo v Ljubljani, je pokazala, da bomo v prihodnosti morda lahko uporabljali neinvazivne teste za določevanje odpornosti Helicobacter Pylori za klaritromicin. Trdne zaključke sicer omejuje relativno majhen vzorec vključenih preiskovancev (n=31), vendar pa lahko glede na vzpodbudne rezultate tega pilotnega projekta upamo na nadaljevanje raziskave z vključitvijo večjega števila preiskovancev.
V tokratni številki objavljamo še en raziskovalni članek z oddelka za gastroenterologijo in hepatologijo v UKC Ljubljana. Avtorji so objavili rezultate retrospektivne analize bolnikov z akutnim biliarnim pankreatitisom z ali brez holangitisa, ki so bili obravnavani v letu 2013. Namen raziskave je bil ugotoviti pomen zgodnjega ERCP (znotraj 24 ur od sprejema) v primerjavi s poznim ERCP (24–72 ur) na trajanje hospitalizacije in lokalne ter sistemske zaplete. Zaradi premajhnega števila slednjih, nam raziskava ne more ponuditi relevantnih zaključkov. Statistično značilno razliko so avtorji ugotovili le v krajšem času hospitalizacije pri skupini z zgodnjim ERCP in brez pridruženega holangitisa.
Objavljamo tudi povzetek priporočil za uporabo kalprotektina v diagnostiki in spremljanju bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo v vsakdanji klinični praksi.
Tokratno številko zaključuje raziskovalni članek gastroenterološke ekipe ljubljanskega pediatričnega oddelka za gastroenterologijo in hepatologijo. V pilotnem raziskovalnem projektu so primerjali učinkovitost delne in totalne parenteralne prehrane za doseganje klinične in endoskopske remisije pri mladih bolnikih z aktivno Crohnovo boleznijo. Avtorji zaključujejo, da je delna enteralna prehrana vsaj enako učinkovita za dosego klinične in endoskopske remisije kot totalna enteralna prehrana.
Uredništvo se zahvaljuje vsem avtorjem, recenzentom, lektorju, sodelavcem in vsem, ki ste s svojim delom in objavo oglasov omogočili izid te številke Gastroenterologa.
V imenu uredništva vam želim prijetno in poučno branje.

Aleksandar Gavrić