Gastroenterolog

Marec 2022 • letnik 26, številka 1​​

Datum izdaje številke:
04/03/2022
Izdajatelj:
Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo

Uvodnik

Gastroenterolog je revija Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo, ki je od maja 1997 do 2021 leta izhajal dva krat letno. V reviji objavljamo raziskovalne, pregledne in strokovne članke, ter zanimive klinične primere s področja medicine, še po­sebej iz področja gastroenterologije, abdominalne korurgije, koloproktologije, pediatrične gastroenterologije, radiologije, patologije in družinske medicine. Prispevki iz strokovnih simpozijev in iz rednih, letnih srečanj gastroenterološkega združenja se objavljajo v suplementih revije. Revija je do sedaj imela uredniško, občasno zunanjo recenzijo. V lanskem letu smo se odločili, da bo imela revija stalno, zunanjo recenzijo, in da bo zaradi vse večjega števila poslanih prispevkov izhajala 3-krat letno.

 

Uredništvo izbira zunanje recenzente, poskrbi za lektoriranje, tisk, pošiljanje revije članom združenja in za financiranje revije. Recenzirane in lektorirane članke, v slovenščini ali v angleščini, objavimo najkasneje v štirih mesecih od prejema članka.

V tokratni reviji objavljamo 14 člankov. Posebej želimo opozoriti na pet člankov.

V priporočilih za obravnavo bolnikov na antiagregacijskem ali antikoagulacijskem zdravljenju pred in po endoskopskih posegih na prebavilih je predstavljen povzetek novejših slovenskih, evropskih, britanskih, ameriških in azijskih priporočil za obravanavo bolnikov na antiagregacijskem in antikoagulacijskem zdravljenju pred in po endoskopskih posegih na prebavilih. Pri endoskopskih posegih z nizkim tveganjem se zdravljenje s tienopiridini ali tienopiridini in acetil salicilno kislino (ASK) ne prekinja. Pri teh posegih ne prekinjamo zdravljenja z varfarinom razen v primeru, če je bil INR pred enim tednom izven terapevtskega območja. Zdravljenje z novejšimi peroralnimi antikoagulanti (NOAK) se ne prekinja. Bolnik zjutraj, pred endoskopskim posegom ne sme prejeti zdravila. Pred endoskopskimi posegi z visokim tveganjem ob nizkem tveganju za tromembolične do­godke, 7 dni pred posegom ukinemo tienopiridine in v primeru dvotirnega zdravljenja nadaljujemo z ASK. Pred endoskopskimi posegi z visokim tveganjem za krvavitev ob nizkem tveganju za trombembolične dogodke, varfarin začasno ukinemo 5 dni pred posegom. Pri bolnikih z visokim tveganjem za trombebolične dogodke varfarin ukinemo 5 dni pred posegom, dva dni po ukinitvi zdravljenja z varfarinom uvedemo nizkomolekularni heparin (LMWH). Zdravljenje z LMWH prekinemo na dan posega. Varfarin ponovno uvedemo zvečer po posegu, LMWH ukinemo ko je INR v terapevtskem območju. Pred endoskopskimi posegi z visokim tveganjem NOAK prekinemo 3 dni pred posegom. Čas prekinitve se podaljša pri bolnikih z zmanjšano glomerularno filtracijo. Ponovno uvajanje je odvisno od velikosti posega, tveganja za trombembolične dogodke in hemostaze po posegu. Običajno NOAK ponovno uvedemo 2 dni po posegu.

Večina primerov novoodkritega rakatrebušne slinavke je sicer sporadičnih, nosilci patogenih različic genov ogroženi za razvoj bolezni predstavljajo med 5 % in 10 % primerov novoodkritih rakov. Največjo ogroženost za pojav raka trebušne slinavke pripisuje­mo zarodnim patogenim različicam genov CDKN2A in STK11. V prispevku so prikazana priporočila in klinična pot presejanja oseb z visoko ogroženostjo za raka trebušne slinavke, ki je rezultat sodelovanja Onkološkega inštituta Ljubljana s KO za gastroenterologijo in KO za abdominalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Zanimanje za optično diagnostiko kolorektalnih polipov se je med endoskopisti povečalo. Več študij je pokazalo, da je in vivo optična diagnoza majhnih ko­lo­rektalnih polipov zanesljiva in izvedljiva v rutinski klinični praksi ter primerljiva s histopatološkim pregledom reseciranih polipov. Izboljšanje in vivo diagnostike polipov je mogoče doseči z uporabo sistema računalniško podprte diagnoze (CADx), ki temelji na umetni inteligenci. V nedavno objavljeni študiji so ugotovili, da obstaja bistveno višja diagnostična na­tančnost za optično diagnosticirane polipe CADx v primerjavi z le optično diagnozo.

Na začetku pandemije je program presaditev izvajal le najnujnejše, življenje rešujoče presaditve, tudi jeter. Uspešen nadzor števila okužb v obdobju 1. vala Covid-19 in relativno nizka zasedenost bolnišnic, sta omogočila skoraj nemoteno delovanje programa. V mesecih prvega zaprtja države so uspešno presadili 9 jeter, kar je predstavljalo rekordno število na milijon prebivalcev v področju Eurotransplanta. Med pacienti na čakalni listi je precepljenost 91,7 % in med prejemniki 85 %. Med pacienti uvrščenimi na čakalno listo med pandemijo so zabeležili 4 okužbe in 5 (8,5 %) med prejemniki po presaditvi jeter. Hospitalizacijo je potrebovalo 60 % pacientov s Covid-19. Vsi okuženi so okužbo preživeli.

Krvavitev v prebavno cev predstavlja enega izmed najpogostejših vzrokov za napotitev v gastroenterološko obravnavo. Čeprav je razvoj endoskopije po­membno zvišal diagnostično natančnost in seveda tudi terapevtsko učinkovitost, pri nekaterih bolnikih z očitnimi znaki krvavitve iz prebavil krvaveče lezije med samo endoskopijo ne odkrijemo. Objavljamo primer 58-letne bolnice, ki je bila hospitalizirana zaradi melene in hemohezije ob jemanju dvojne antiagregacijske terapije zaradi žilne opornice po prebolelem infarktu. Jasen izvor krvavitve kljub številnim slikovnim in endoskopskim preiskavam ni bil viden. Lečeči zdravniki so pri bolnici poskusili s t.i. provokacijskim testom z aplikacijo nizkomolekularnega heparina. Kot vzrok krvavitve je bila odkrita krvaveča angiektazije levega hemikolona, ki je bila učinkovito endoskopsko oskrbljena. Omenjen pristop je pri bolnici pripomogel »demaskirati« krvavečo lezijo v levem he­mikolonu, vendar pa omenjena metoda (še) ni našla prostora v strokovnih priporočilih, saj so potrebne raziskave in več kakovostnejših podatkov, ki so trenutno omejeni na posamezne prikaze primerov.

Uredništvo se zahvaljuje vsem avtorjem, recenzentom, lektorju, sodelavcem in vsem, ki ste s svojim delom in objavo oglasov omogočili izvid te številke Gastroenterologa.

Prof. dr. Borut Štabuc, urednik

 

Ogled revije

Ogled celotne številke revije Marec 2022 • letnik 26, številka 1​​

Pregled prispevkov v reviji

UvodnikBorut Štabuc
Priporočila za obravnavo bolnikov na antiagregacijskem ali antikoagulacijskem zdravljenju pred in po endoskopskih posegih na prebavilihBorut Štabuc, Eva Mislej, Samo Plut, Alojz Šmid, David Drobne, Gregor Novak, Rado Janša
Klinična pot presejanja oseb z visoko ogroženostjo za razvoj raka trebušne slinavkeValentina Jesenšek, Ana Blatnik, Aleš Tomažič, Aleksandar Gavrić, Borut Štabuc, Srdjan Novaković, Mateja Krajc, Barbara Perić
Pomen Evropskega registra zdravljenja Helicobacter pylori okužbeBojan Tepeš
Izboljšanje optične diagnoze polipov debelega črevesa in danke z uporabo računalniško podprte diagnoze (CADx)Milan Stefanović
Rezultati nacionalnega programa presejanja za raka debelega črevesa in danke, programa SVIT in rednih zunanjih kontrol kakovostiBojan Tepeš, Milan Stefanovič, Borut Štabuc, Žana Frković Grazio, Dominika Novak Mlakar
200 minimalno invazivnih resekcij jeter v UKC MariborArpad Ivanecz, Tomislav Magdalenić, Irena Plahuta, Špela Turk, Žan Mavc, Bojan Ilijevec, Stojan Potrč
Rezultati minimalno invazivnih operacij raka želodcaTomaž Jagrič, Arpad Ivanec, Stojan Potrč, Matjaž Horvat, Marko Hazabent, Gaja Hladnik, Rok Kolarič
Obravnava bolnikov s Crohnovo boleznijo in perianalnimi fistulamiGregor Norčič
Osnove kolorektalnih polipov – od anatomije do zapletenih varnostnih resekcijBojan Krebs
“Watch and wait” protokol pri zdravljenju raka danke po kompletnem kliničnem odgovoru na neoadjuvantno zdravljenje, pogled kirurgaErik Brecelj
Varnostne resekcije debelega črevesja in danke v UKC MariborUrška Marolt, Bojan Krebs
Presaditve jeter in vpliv pandemije Covid-19 v SlovenijiBlaž Trotovšek
Klinični primer: Uporaba nizkomolekularnega heparina za odkrivanje nepojasnjene krvavitve v prebavilihSaša Štupar, Darko Siuka
Klinični primer: Krvaveč nevroendokrini tumor želodcaMatej Panjan, Darko Siuka

 

Gastroenterolog
ISSN 1408–2756

Naslov uredništva
Zavod Gastroenterolog
Dunajska 106, 1000 Ljubljana, Slovenija
tel.+386 41 769 283
www.szgh.si
E-mail: borut.stabuc@gmail.com

Izdajatelj
Zavod Gastroenterolog in Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo

Uredniški odbor
Bojan Tepeš, Milan Stefanovič, Stojan Potrč, Aleš Tomažič, Pavel Skok, Samo Plut, Rok Orel, Peter Popovič, Nina Zidar, Lojze Šmid, David Drobne, Arpad Ivanecz, Blaž Trotovšek, Andreja Ocepek

Odgovorni urednik
Borut Štabuc

Tehnična urednika
Urša Noč, Aleksandar Gavrić

Lektor
Melita Keber Jašović

Grafična priprava
Studio N, Tina Noč, s. p.

Gastroenterolog je glasilo Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo.

Gastroenterolog izhaja trikrat letno.

V reviji se upoštevajo enotna merila za rokopise, namenjene objavi v biomedicinskih revijah z zunanjo recenzijo.

Letna naročnina za člane Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo je vključena v članarino.

Opomba: Ta kolofon izraža stanje v času izdaje zadnje redne številke revije. Zaradi velikega števila sudelojočih lahko podatki zgornjim navedbam ne ustrezajo v celoti.
Kolofon z vsemi ustreznimi podatki za posamezno številko Gastroenterologa najdete v  vsebini številke.

Za izboljšanje vaše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškotke.
Z vstopom na naše strani s piškotki soglašate.​