Za nami je 73. srečanje Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatlogijo (SZGH) v Rogaški Slatini. V dveh dneh predavanj smo se vsebinsko dotaknili tako strokovnih, kot tudi organizacijskih in znanstvnih vidikov dela članov našega združenja. V tokratni številki Gastroenterologa tako osrednje mesto namenjamo dvema prispevkoma, ki vsak zase povzemata področje, pomembno za vsakodnevno prakso vseh, ki opravljamo endoskopske preiskave in posege.
Nova slovenska priporočila za sledenje bolnikov po endoskopski odstranitvi polipov in po operacijah raka debelega črevesa in danke prinašajo nekaj pomembnih novosti. Časovni intervali kontrolnih kolonoskopij se bodo podaljšali, vendar, glede na znanstvene dokaze (in upoštevaje predpostavke o kakovosti našega dela), brez višjega tveganja za bolnike. Obratno, manj kontrolnih preiskav bo pomembno izboljšalo dostopnost preiskave tistim, ki čakajo na svojo prvo kolonoskopijo.
Druga sprememba, ki nas čaka v bližnji prihodnosti, je dokončanje informacijskega in terminološkega poenotenja izvidov vseh endoskopskih preiskav. Standardizacija izvida in nabor izrazov (terminologija) za endoskopijo zgornjih in spodnjih prebavil sta bili sprejeti na zadnjem sestanku SZGH, terminologija ostalih endoskopskih modalitet pa je še v pripravi. Standardni izvid bo omogočal pregled nad epidemiologijo, olajšal načrtovanje in služil izboljšanju kakovosti našega dela.
V tokratni številki Gastroenterologa je predstavljen tudi pogled radioterapevta na obravnavo bolnikov z rakom danke, pri katerih je bil z neoadjuvantnim zdravljenjem dosežen popoln klinični odgovor. Popoln patohistološki odgovor (odstonost raka v resektatu) je po intenzivnem (totalnem) neoadjuvantnem zdravljenju moč doseči pri več kot četrtini zdravljenih bolnikov. Kakovost življenja teh bolnikov je brez nepotrebne resekcije – razumljivo – višja kot pri operiranih, hkrati pa pozorno spremljanje bolnikov s popolnim kliničnim odgovorom ne vodi v slabše izhode zdravljenja. Zdravljenje raka danke opisuje tudi eden od tokrat objavljenih preglednih člankov. Ta opisuje kompleksno tehniko transanalne mezorektalne ekscizije, njene zaplete, funkcionalne in onkološke rezultate.
Za razliko od raka danke, pa rak trebušne slinavke ostaja bolezen z izrazito slabo napovedjo, kljub napredkom na različnih področjih njegove obravnave. Pregledni članek o sistemskem zdravljenju te bolezni povzema pristope k adjuvantnemu zdravljenju, neoadjuvantne pristope in sistemsko zdravljenje lokalno razširjene ali metastatke bolezni, vključno z novejšimi tarčnimi pristopi in imunoterapijo. Drug tokrat objavljen pregledni članek opisuje diagnostično vrednost zunajceličnih veziklov pri raku trebušne slinavke. Glede na povezavo med lastnostmi veziklov in napovedjo bolezni pri operiranih bolnikih, bi lahko šlo za metodo, ki bi omogočala stratifikacijo bolnikov pri izbiri optimalnega pristopa k zdravljenju.
Pri kirurškem zdravljenju zasevkov raka debelega črevesa in danke v jetrih je moč resekcije le, kadar ostanek jetrnega tkiva po resekciji zagotavlja zadostno delovanje organa za preživetje bolnika. Ena od tehnik, preprečujejo jetrno odpoved po obsežnih resekcijah jetrnih zasevkov je izvedba dvostopenjskega posega, pri katerem pred resekcijo opravijo embolizacijo ali kirurško podvezo veje portalne vene metastatsko spremenjenega dela jeter. V tej številki objavljamo analizo rezultatov takšnega pristopa k zdravljenu, ki je pokazala, da je dvostopenjski pristop k resekciji jetrnih zasevkov varen in učinkovit način zdravljenja.
Zanimivi so tudi rezultati o prevalenci mišično-kostnih bolezni pri slovenskih abdominalnih kirurgih. Kirurško delo nedvomno predstavlja veliko breme za gibala in tako je o mišično-kostnih težavah, povzanih z delom, poročalo več kot 90 % kirurgov, ki so se na raziskavo odzvali. Največ težav so občutili starejši in slabše fizično pripravljeni kirurgi. Zlasti slednje bi lahko vodilo v razvoj učinkovitih strategij preprečevanja tovrstnih težav.
Med objavljenimi poročili o bolnikih po svoji temi izstopa poročilo o bolniku z rakom požiralnika, pri katerem je bila tekom zdravljenja sprejeta odločitev o pristopu k zdravljenju, ki se je bistveno razlikovala od priporočila multidisciplinarnega konzilija. Ta je predlagal paliativno zdravljenje. Bolnik je bil zdravljen z namenom ozdravitve, kar je vodilo v odsotnost znakov bolezni dve leti po zaključku zdravljenja. To poročilo o primeru je odlično izhodišče za dve pomembni sporočili.
Obravnava bolnikov s kompleksinimi boleznimi, zlasti rakom, na multidisciplinarnih konzilijih nedvomno prispeva k bolj strokovni obravnavi, boljši koordinaciji in ustreznejši komunikaciji vseh vpletenih zdravnikov z bolnikom in svojci. Vendar pa je kvaliteta priporočil konzilija neizbežno tesno povezna s kakovostjo (in resničnostjo) podatkov, s katerimi konzilij razpolaga. V članku opisanem primeru zdravljenja bolnika na konziliju ni predstavljal zdravnik, ki ga ja poznal in zdravil, kar je vodilo v izgubo za odločitev relevantnih podatkov in verjetno suboptimalno priporočilo o pristopu k zdravljenju. Zakaj verjetno?
Rezultati zdravljenja pri našem delu ne morejo biti argument pri razpravi o pravilnosti odločitev, ki so bile sprejete med ali pred samim zdravljenjem. Ljudsko modrost o pametnih generalih po bitki bi lahko poimenovali pristranskost zaradi poznavanja izhoda, angleško pa ji rečejo »goal bias« (v pravni teoriji gre za razliko med razmišljani, imenovanimi »ex ante« in »ex post«). Tako sme razprava o ustreznosti odločitve temeljiti zgolj na dejstvih, ki so bila poznana v času odločanja – dejanski izhod posega, preiskave ali zdravljenja pa je, za presojo ustreznosti odločitve povsem irelevanten, saj je v trenutku odločanja (bolj ali manj) znan le spekter verjetnosti za določen izhod. Poznavanje verjetnosti izhodov temelji na predhodnem znansvenem delu, način tovrstnega odločanja pri našem delu pa imenujemo z dokazi podprta medicina.
Sprejemanje odločitev je ena od ključnih nalog našega poklica. Pri tem bomo vedno potrebovali ustrezne podatke, znanje in čimveč sreče.
Lojze Šmid
Uvodnik / Editorial | Lojze Šmid |
Prednosti in pomankljivosti obravnave onkoloških bolnikov na multidisciplonarnem konziliju – prikaz primera bolnika s karcinomom požiralnika | Anja Meden Boltežar |
Gastroduodenalna invaginacija in pankreatikobiliarna zapora zaradi gastrointestinalnega stromalnega tumorja (GIST). Prikaz primera. | Domen Plut |
Pogled radioterapevta na “Watch and wait” protokol pri zdravljenju raka danke po kompletnem kliničnem odgovoru na neadjuvantno zdravljenje | Vaneja Velenik |
Quo vadis transanalna mezorektalna ekscizija | Gregor Norčič |
Diagnostična vrednost zunajceličnih veziklov pri raku trebušne slinavke | David Badovinac |
Bližnje infrardeča fluorescenčna holangiografija s pomočjo barvila indocianin-zeleno | Jan Grosek |
Kako lahko preprečimo jetrno odpoved po obsežnih resekcijah jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke? | Arpad Ivanecz |
Neželeni učinki zdravljenja bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo | Andreja Ocepek |
Destigmatizacija debelosti – pomen prepoznavanja in vključevanja vseh ravni zdravtvene oskrbe za izboljšanje rezultatov zdravljenja. Pomen kirurgije debelosti. | Tadeja Pintar |
Sistemsko zdravljenje raka trebušne slinavke | Borut Štabuc |
Priporočila za sledenje bolnikov po endoskopski odstranitvi polipov in po operacijah raka debelega črevesja in danke | Bojan Tepeš |
Mišično – kostne bolezni pri slovenskih splošnih in abdominalnih kirurgih | Jan Grosek |
Varnostne kirurške resekcije debelega črevesa in danke v UKC Ljubljana (2017–2020) po popolni endoskopski resekciji malignih polipov | Žan Čebron |
Enotni in standardizirani izvid v gastrointestinalni endoskopiji | Milan Stefanovič |
Gastroenterolog
ISSN 1408–2756
Naslov uredništva
Zavod Gastroenterolog
Dunajska 106, 1000 Ljubljana, Slovenija
tel.+386 41 769 283
Spletna stran: SZGH.si
E-pošta: SloJouDD@gmail.com
Izdajatelj
Zavod Gastroenterolog in Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo
Uredniški odbor
Bojan Tepeš, Milan Stefanovič, Stojan Potrč, Aleš Tomažič, Pavel Skok, Samo Plut, Rok Orel, Peter Popovič, Nina Zidar, Lojze Šmid, David Drobne, Arpad Ivanecz, Blaž Trotovšek, Andreja Ocepek
Odgovorni urednik
Borut Štabuc
E-pošta: borut.stabuc@gmail.com
Tehnični urednik
Urša Noč
Lektor
Melita Keber Jašović
Grafična priprava
Studio N, Tina Noč, s. p.
Gastroenterolog je glasilo Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo.
Gastroenterolog izhaja trikrat letno.
V reviji se upoštevajo enotna merila za rokopise, namenjene objavi v biomedicinskih revijah z zunanjo recenzijo.
Letna naročnina za člane Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo je vključena v članarino.
Opomba: Ta kolofon izraža stanje v času izdaje zadnje redne številke revije. Zaradi velikega števila sudelojočih lahko podatki zgornjim navedbam ne ustrezajo v celoti.
Kolofon z vsemi ustreznimi podatki za posamezno številko Gastroenterologa najdete v vsebini številke.
Zdraviliški trg 9
3250 Rogaška Slatina, Slovenija
Oblikovanje in razvoj spletne strani: Studio N.
© 2023 SZGH ⋅ Vse pravice pridržane.