Gastroenterolog

Julij 2022 • letnik 26, številka 2​​

Datum izdaje številke:
19/07/2022
Izdajatelj:
Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo

Uvodnik

Za nami je 73. srečanje Slovenskega združenja za ga­stro­enterologijo in hepatlogijo (SZGH) v Rogaški Slatini. V dveh dneh predavanj smo se vsebinsko dotaknili tako stro­kovnih, kot tudi organizacijskih in znanstvnih vidikov dela članov našega združenja. V tokratni številki Gastroenterologa tako osrednje mesto namenjamo dvema prispevkoma, ki vsak zase povzemata področje, pomembno za vsakodnevno prakso vseh, ki opravljamo endoskopske preiskave in posege.

Nova slovenska priporočila za sledenje bolnikov po endoskopski odstranitvi polipov in po operacijah raka debelega črevesa in danke prinašajo nekaj pomembnih novosti. Ča­sovni intervali kontrolnih kolonoskopij se bodo podaljšali, vendar, glede na znanstvene dokaze (in upoštevaje predpostavke o kakovosti našega dela), brez višjega tveganja za bolnike. Obratno, manj kontrolnih preiskav bo pomembno izboljšalo dostopnost preiskave tistim, ki čakajo na svojo prvo kolonoskopijo.

Druga sprememba, ki nas čaka v bližnji prihodnosti, je dokončanje informacijskega in terminološkega poenotenja izvidov vseh endoskopskih preiskav. Standardizacija izvida in nabor izrazov (terminologija) za endoskopijo zgornjih in spodnjih prebavil sta bili sprejeti na zadnjem sestanku SZGH, terminologija ostalih endoskopskih modalitet pa je še v pripravi. Standardni izvid bo omogočal pregled nad epidemiologijo, olajšal načrtovanje in služil izboljšanju kakovosti našega dela.

V tokratni številki Gastroenterologa je predstavljen tudi pogled radioterapevta na obravnavo bolnikov z rakom danke, pri katerih je bil z neoadjuvantnim zdravljenjem dosežen popoln klinični odgovor. Po­poln patohistološki odgovor (odstonost raka v resektatu) je po intenzivnem (totalnem) neoadjuvantnem zdravljenju moč doseči pri več kot četrtini zdravljenih bolnikov. Kakovost življenja teh bolnikov je brez nepotrebne resekcije – razumljivo – višja kot pri operiranih, hkrati pa pozorno spremljanje bolnikov s po­polnim kliničnim odgovorom ne vodi v slabše izhode zdravljenja. Zdravljenje raka danke opisuje tudi eden od tokrat objavljenih preglednih člankov. Ta opisuje kompleksno tehniko transanalne mezorektalne ekscizije, njene za­plete, funkcionalne in onkološke rezultate.
Za razliko od raka danke, pa rak trebušne slinavke ostaja bolezen z izrazito slabo napovedjo, kljub napredkom na različnih področjih njegove obravnave. Pregledni članek o sistemskem zdravljenju te bolezni povzema pristope k adjuvantnemu zdravljenju, neoadjuvantne pristope in si­stemsko zdravljenje lokalno razširjene ali metastatke bo­lezni, vključno z novejšimi tarčnimi pristopi in imunoterapijo. Drug tokrat objavljen pregledni članek opisuje dia­gnostično vrednost zunajceličnih veziklov pri raku trebušne slinavke. Glede na povezavo med lastnostmi veziklov in napovedjo bolezni pri operiranih bolnikih, bi lahko šlo za metodo, ki bi omogočala stratifikacijo bolnikov pri izbiri optimalnega pristopa k zdravljenju.

Pri kirurškem zdravljenju zasevkov raka debelega črevesa in danke v jetrih je moč resekcije le, kadar ostanek jetrnega tkiva po resekciji zagotavlja zadostno delovanje organa za preživetje bolnika. Ena od tehnik, preprečujejo jetrno odpoved po obsežnih re­sekcijah jetrnih zasevkov je izvedba dvostopenjskega posega, pri katerem pred resekcijo opravijo emboliza­cijo ali kirurško podvezo veje portalne vene metastatsko spremenjenega dela jeter. V tej številki objavljamo analizo rezultatov takšnega pristopa k zdravljenu, ki je pokazala, da je dvostopenjski pristop k resekciji je­trnih zasevkov varen in učinkovit način zdravljenja.

Zanimivi so tudi rezultati o prevalenci mišično-kostnih bolezni pri slovenskih abdominalnih kirurgih. Kirurško delo nedvomno predstavlja veliko breme za gibala in tako je o mišično-kostnih težavah, povzanih z de­lom, poročalo več kot 90 % kirurgov, ki so se na raziskavo odzvali. Največ težav so občutili starejši in slabše fizično pripravljeni kirurgi. Zlasti slednje bi lahko vodilo v razvoj učinkovitih strategij preprečevanja tovrstnih težav.

Med objavljenimi poročili o bolnikih po svoji temi izstopa poročilo o bolniku z rakom požiralnika, pri katerem je bila tekom zdravljenja sprejeta odločitev o pristopu k zdravljenju, ki se je bistveno razlikovala od priporočila multidisciplinarnega konzilija. Ta je predlagal paliativno zdravljenje. Bolnik je bil zdravljen z namenom ozdravitve, kar je vo­dilo v odsotnost znakov bolezni dve leti po zaključku zdravljenja. To poročilo o primeru je odlično izhodišče za dve po­membni sporočili.

Obravnava bolnikov s kompleksinimi boleznimi, zlasti rakom, na multidisciplinarnih konzilijih nedvomno prispeva k bolj strokovni obravnavi, boljši koordinaciji in ustreznejši komunikaciji vseh vpletenih zdravnikov z bolnikom in svojci. Vendar pa je kvaliteta priporočil konzilija neizbežno tesno povezna s kakovostjo (in resničnostjo) po­datkov, s katerimi konzilij razpolaga. V članku opisanem primeru zdravljenja bolnika na konziliju ni predstavljal zdravnik, ki ga ja poznal in zdravil, kar je vodilo v izgubo za odločitev relevantnih podatkov in verjetno suboptimalno priporočilo o pristopu k zdravljenju. Zakaj verjetno?

Rezultati zdravljenja pri našem delu ne morejo biti argument pri razpravi o pravilnosti odločitev, ki so bile sprejete med ali pred samim zdravljenjem. Ljudsko modrost o pa­metnih generalih po bitki bi lahko poimenovali pristranskost zaradi poznavanja izhoda, angleško pa ji rečejo »goal bias« (v pravni teoriji gre za razliko med razmišljani, imenovanimi »ex ante« in »ex post«). Tako sme razprava o ustreznosti odločitve temeljiti zgolj na dejstvih, ki so bila poznana v času odločanja – dejanski izhod posega, preiskave ali zdravljenja pa je, za presojo ustreznosti odločitve povsem irelevanten, saj je v trenutku odločanja (bolj ali manj) znan le spekter verjetnosti za določen izhod. Poznavanje verjetnosti izhodov temelji na predhodnem znansvenem delu, način tovrstnega odločanja pri našem delu pa imenujemo z dokazi podprta medicina.

Sprejemanje odločitev je ena od ključnih nalog našega po­klica. Pri tem bomo vedno potrebovali ustrezne podatke, znanje in čimveč sreče.

Lojze Šmid

 

Ogled revije

Ogled celotne številke revije Julij 2022 • letnik 26, številka 2​​

Pregled prispevkov v reviji

Uvodnik / EditorialLojze Šmid
Prednosti in pomankljivosti obravnave onkoloških bolnikov na multidisciplonarnem konziliju – prikaz primera bolnika s karcinomom požiralnikaAnja Meden Boltežar
Gastroduodenalna invaginacija in pankreatikobiliarna zapora zaradi gastrointestinalnega stromalnega tumorja (GIST). Prikaz primera.Domen Plut
Pogled radioterapevta na “Watch and wait” protokol pri zdravljenju raka danke po kompletnem kliničnem odgovoru na neadjuvantno zdravljenjeVaneja Velenik 
Quo vadis transanalna mezorektalna ekscizijaGregor Norčič 
Diagnostična vrednost zunajceličnih veziklov pri raku trebušne slinavkeDavid Badovinac
Bližnje infrardeča fluorescenčna holangiografija s pomočjo barvila indocianin-zelenoJan Grosek 
Kako lahko preprečimo jetrno odpoved po obsežnih resekcijah jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke?Arpad Ivanecz
Neželeni učinki zdravljenja bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijoAndreja Ocepek 
Destigmatizacija debelosti – pomen prepoznavanja in vključevanja vseh ravni zdravtvene oskrbe za izboljšanje rezultatov zdravljenja. Pomen kirurgije debelosti.Tadeja Pintar 
Sistemsko zdravljenje raka trebušne slinavkeBorut Štabuc 
Priporočila za sledenje bolnikov po endoskopski odstranitvi polipov in po operacijah raka debelega črevesja in dankeBojan Tepeš
Mišično – kostne bolezni pri slovenskih splošnih in abdominalnih kirurgihJan Grosek
Varnostne kirurške resekcije debelega črevesa in danke v UKC Ljubljana (2017–2020) po popolni endoskopski resekciji malignih polipov Žan Čebron
Enotni in standardizirani izvid v gastrointestinalni endoskopijiMilan Stefanovič

 

Gastroenterolog
ISSN 1408–2756

Naslov uredništva
Zavod Gastroenterolog
Dunajska 106, 1000 Ljubljana, Slovenija
tel.+386 41 769 283
www.szgh.si
E-mail: borut.stabuc@gmail.com

Izdajatelj
Zavod Gastroenterolog in Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo

Uredniški odbor
Bojan Tepeš, Milan Stefanovič, Stojan Potrč, Aleš Tomažič, Pavel Skok, Samo Plut, Rok Orel, Peter Popovič, Nina Zidar, Lojze Šmid, David Drobne, Arpad Ivanecz, Blaž Trotovšek, Andreja Ocepek

Odgovorni urednik
Borut Štabuc

Tehnična urednika
Urša Noč, Aleksandar Gavrić

Lektor
Melita Keber Jašović

Grafična priprava
Studio N, Tina Noč, s. p.

Gastroenterolog je glasilo Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo.

Gastroenterolog izhaja trikrat letno.

V reviji se upoštevajo enotna merila za rokopise, namenjene objavi v biomedicinskih revijah z zunanjo recenzijo.

Letna naročnina za člane Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo je vključena v članarino.

Opomba: Ta kolofon izraža stanje v času izdaje zadnje redne številke revije. Zaradi velikega števila sudelojočih lahko podatki zgornjim navedbam ne ustrezajo v celoti.
Kolofon z vsemi ustreznimi podatki za posamezno številko Gastroenterologa najdete v  vsebini številke.

Za izboljšanje vaše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškotke.
Z vstopom na naše strani s piškotki soglašate.​