Gastroenterolog

V prvem članku dr. Rihtaršič povzame vpletenost prebavil pri okuženih s SARS-CoV-2. Po doslej objavljenih raziskavah se gastrointestinalni simptomi – driska, slabost, bruhanje, bolečina v trebuhu, hujšanje in anoreksija pojavljajo pri približno polovici okuženih bolnikov. Velja si zapomniti, da je smiselno testiranje tistih posameznikov, ki so bili v stiku z okuženo osebo in zbolijo z akutno drisko vendar ob tem nimajo izraženih respiratornih simptomov.
Sledi pregledni članek dr. Harija na temo obravnave bolnikov z jetrnimi boleznimi, ki so hkrati okuženi s SARS-CoV-2. Poudarek članka je predvsem na organizaciji obravnave bolnikov z jetrnimi boleznimi med pandemijo. Povzeta so priporočila evropskih združenj, ki pa večinoma ne temeljijo na študijsko podprtih rezultatih.
Kmalu po začetku pandemije se je izkazalo, da ima vitamin D ugodne učinke na potek COVID-19. Dr. Siuka s sodelavci povzame fiziološke mehanizme preko katerih vitamin D vpliva na imunski sistem in na sam potek COVID19 bolezni.
Poleg priporočil za obravnavo jetrnih bolnikov, so strokovna združenja izdala priporočila za obravnavo bolnikov s KVČB, katerih osrednja poudarka sta nadaljevanje zdravljenja z že uvedenimi učinkovitimi zdravili in zmanjševanje izpostavljenosti kortikosteroidom.
Sledi prispevek o vodenju žensk s kronično vnetno črevesno boleznijo, pred zanositvijo, med nosečnostjo in po porodu. Zaradi strahu pred morebitnimi teratogenimi učinki jemanja zdravil v času nosečnosti, se pri mnogih ženskah s to boleznijo pojavljajo strahovi in dvomi glede nadaljevanja zdravljenja. Večina zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni, je tako v času nosečnosti, kot tudi dojenja varnih. Bolj kot morebitni stranski učinki zdravljenja, je za neugoden potek nosečnosti nevaren zagon osnovne bolezni.
Po izteku patenta nekaterih bioloških zdravil so se pojavila tako imenovana podobna biološka zdravila. Profesor Štabuc v preglednem članku povzame obstoječa biološka zdravila in predstavi najpomembnejše točke, ki jih moramo upoštevati pri podobnih bioloških zdravilih: ekstrapolacija indikacij, imunogenost, varnost in nocebo učinek.
Mikrobiota je postalo pomembno raziskovalno po-dročje ne le v gastroenterologiji, temveč tudi v številnih drugih kliničnih vejah medicine. Ne preseneča torej, da se mikrobiota vpleta v patofiziološke mehanizme KVČB. O tej novi temi nam v preglednem članku dr. Novak predstavi potencialne terapevtske intervencije, ki poskušajo zdraviti KVČB preko vpliva na strukturo in funkcijo mikrobioma.
Sledi še en članek na temo mikrobiote: dr. Primec natančno povzame povezavo med debelostjo kot kronično boleznijo in mikrobioto. Članek se osredotoča tudi na kratko verižne maščobne kisline, ki so glede na zadnja spoznanja prav tako vpletena v razvoj debelosti in nekatera druga patološka stanja.
Dobrodošel je pregled bolezni, ki jih povzročajo žolčni kamni. Ker gre za najbolj pogosta stanja s katerimi se srečujemo gastroenterologi je osvežitev tega znanja vedno koristna. Poleg opisov najpogostejših kliničnih zapletov zaradi žolčnih kamnov, so v prispevku opisani tudi kriteriji za oceno resnosti akutnega holecistitisa in holangitisa, kar nam pomaga pri odločanju za načrtovanje stopnje ukrepanja.
Upoštevaje pogosto uporabo imunoterapije za zdravljenje rakavih bolezni je pričakovati porast bolnikov s stranskimi učinki zaradi zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk. Stranski učinki na prebavilih so pogosti in sicer sta najpogostejša diareja s kolitisom. Pregledni članek na to temo je zato zelo dobrodošel in aktualen.
Tokratno izdajo zaključujemo s prikazom primera stresne kardiomiopatije oziroma tako imenovanega sindroma Takotsubo pri bolnici neposredno po diagnostični gastroskopiji.
Uredništvo se zahvaljuje vsem avtorjem, recenzentom, lektorju, sodelavcem in vsem, ki ste s svojim delom in objavo oglasov omogočili izid te številke Gastroenterologa.
V imenu uredništva vam želim prijetno in poučno branje.

Aleksandar Gavrić