Gastroenterolog

Vodilna tema je pri­mar­na in sekun­dar­na pre­ven­ti­va raka debe­le­ga čre­ve­sa in danke, ki je naj­po­go­stej­ši rak v Sloveniji. V ­zadnjih letih se pre­ži­vet­je bol­ni­kov s tem rakom izbolj­šu­je (leta 2003 je bilo 51-odstot­no, kar pome­ni, da se je od leta 1994 izbolj­ša­lo za 13 %), ven­dar je še vedno za 5–8 % pod evrop­skim pov­pre­čjem. Iz­bolj­šalo se je pred­vsem zara­di uspeš­nej­še­ga zdrav­lje­nja, saj se delež bol­ni­kov s prvim sta­di­jem bolez­ni ob dia­gno­zi v tem času ni pove­čal. Nadaljnje izbolj­ša­nje pre­ži­vet­ja je torej mogo­če dose­či le z zgod­nej­šim odkri­va­njem – s sekun­dar­no pre­ven­ti­vo, kon­kret­no s pre­se­ja­njem. Smernice za pre­se­ja­nje na ravni drža­ve so bile izde­la­ne leta 2004, v letoš­njem letu pa je bil pro­gram pre­se­ja­nja celo­tne slo­ven­ske popu­la­ci­je, sta­rej­še od 50 in mlaj­še od 70 let, z upo­ra­bo imu­no­ke­mič­ne­ga testa za odkri­va­nje pri­kri­tih krva­vi­tev pred­stav­ljen stro­kov­nim kole­gi­jem za inter­no medi­ci­no, dru­žin­sko medi­ci­no, onko­lo­gi­jo in Zdravstvenemu svetu. Zanj bi mora­lo Ministrstvo za zdrav­je v sode­lo­va­nju z Zavarovalnico in delo­ma s po­moč­jo evrop­skih struk­tur­nih skla­dov vsako leto zago­to­­vi­ti okoli štiri mili­jo­ne evrov. Preden pa pre­se­ja­nje na držav­ni ravni steče, je treba poskr­be­ti za dobro pou­či­tev laič­ne in stro­kov­ne jav­no­sti ter opra­vi­ti pilot­no pre­se­ja­nje v dveh manj­ših regi­jah, kjer bi pre­ve­ri­li meto­de, odziv­nost in dia­gno­stič­no­te­ra­pevt­ske mož­no­sti.

Uporaba kon­trast­nih sred­stev v sli­kov­ni dia­gno­sti­ki pre­ba­vil je vse pogo­stej­ša, žal pa se zdrav­ni­ki pre­ma­lo za­ve­­da­mo nji­ho­vih mož­nih neže­le­nih učin­kov. Po­kon­trastna nefro­pa­ti­ja je tret­ja naj­po­go­stej­ša v bol­niš­ni­ci pri­do­blje­na obli­ka akut­ne odpo­ve­di led­vic. Običajno nasta­ne pri 0,6–2,3 % ljudi, ki so jim opra­vi­li kon­trast­no pre­i­ska­vo. Ogroženost s pokon­trast­no nefro­pa­ti­jo je večja (3,3–26-odstot­na) pri lju­deh z led­vič­no okva­ro, pred­vsem dia­be­tič­no nefro­pa­ti­jo, pre­re­nal­ni­mi dejav­ni­ki in pri upo­ra­bi veli­kih koli­čin (zla­sti hiper­os­mo­lar­ne­ga) rent­gen­ske­ga kon­trast­ne­ga sred­stva. Namen pre­gled­ne­ga član­ka o pokon­trast­ni nefro­pa­ti­ji je opo­zo­ri­ti zdrav­ni­ka na možne zaple­te po upo­ra­bi rent­gen­skih kon­tra­stih sred­stev in o pre­pre­če­va­nju tovrst­nih zaple­tov.
V pre­gled­nem član­ku avto­rji pred­stav­lja­jo pri­po­ro­či­la za obra­vna­vo bol­ni­kov z neo­klu­ziv­no mezen­te­rično ishe­mi­jo, z obli­ko akut­ne mezen­te­rične ishe­mi­je, ki nasta­ne zara­di akut­ne hemo­di­nam­ske mot­nje kar­di­al­ne ali nekar­di­al­ne gene­ze. Simptomi niso zna­čil­ni in so pogo­sto pre­kri­ti s simp­to­mi dru­gih bole­zen­skih stanj. Za pre­ži­vet­je bol­ni­kov je odlo­čil­ne­ga pome­na hitra in ustrez­na dia­gno­stič­na obra­vna­va, kjer ima osred­njo vlogo selek­tiv­na angi­o­gra­fi­ja, ki hkra­ti omo­go­ča tudi per­ku­ta­no zdrav­lje­nje. Pomembno je odpra­vi­ti vzrok za nasta­lo hemo­di­nam­sko mot­njo. Za raz­li­ko od dru­gih akut­nih ishe­mij je kirur­ško zdrav­lje­nje umest­no le ob gan­gre­ni čre­ves­ja.

Številne raz­is­ka­ve potr­ju­je­jo, da je kon­cen­tra­ci­ja kal­pro­tek­ti­na, pro­te­i­na S100, v blatu pomemb­no zvi­ša­na pred­vsem pri kro­nič­ni vnet­ni čre­ves­ni bolez­ni in kolo­rek­tal­ne­mu raku. V stro­kov­nem pri­spev­ku avto­rji ugo­tav­lja­jo, da ima test Calprest veli­ko občut­lji­vost in majh­no spe­ci­fič­nost za ugo­tav­lja­nje kro­nič­ne vnet­ne čre­ves­ne bolez­ni pri otro­cih. Pozitiven izvid (> 50 µg/g) pri paci­en­tu z gastro­in­te­sti­nal­ni­mi simp­to­mi nare­ku­je nadalj­njo endo­skop­sko dia­gno­stič­no obra­vna­vo. S ­testom ni mogo­če raz­li­ko­va­ti Crohnove bolez­ni od ulce­roz­ne­ga koli­ti­sa.

Naše gla­si­lo obi­čaj­no izide v času stro­kov­ne­ga sestan­ka Slovenskega zdru­že­nja za gastro­en­te­ro­lo­gi­jo in hepa­to­lo­gi­jo. Tokratni sesta­nek je v Mariboru, ko pote­ka tudi sve­ča­na aka­de­mi­ja ob 50. oblet­ni­ci mari­bor­ske gastro­en­­te­ro­lo­gi­je. Čestitkam za jubi­lej in slo­ves­no­sti se pri­dru­žu­je tudi Gastroenterolog, ki za to pri­lož­nost na naslov­ni­ci pri­na­ša arhiv­sko sliko mari­bor­ske bol­niš­ni­ce.

Prepričani smo, dragi bral­ci, da vam bodo vsi, ne le tu predstavljeni pri­spev­ki te šte­vil­ke Gastroenterologa v pomoč pri vsak­da­njem delu, komu pa morda tudi spod­bu­da za (nadalj­nje) znan­stve­no­ra­zi­sko­val­no delo na podro­čju gastro­en­te­ro­lo­gi­je v Sloveniji.

Vsem avto­rjem, recen­zen­tom in dru­gim sode­lav­cem ured­ni­štva, ki so omo­go­či­li izid 23. šte­vil­ke Gastro­ente­rologa, se lepo zahva­lju­jem.

Borut Štabuc, glav­ni ured­nik