Gastroenterolog

November 2006 • letnik 10, številka 23​​

Datum izdaje številke:
20/11/2006
Izdajatelj:
Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo

Uvodnik

Za tokrat­no, 23. šte­vil­ko Gastroenterologa je ured­ni­štvo pre­je­lo 15 pri­spev­kov s podro­čja inter­ni­sti­ke, pedi­a­tri­je, kirur­gi­je rent­ge­no­lo­gi­je, kolo­prok­to­lo­gi­je in sploš­ne medi­ci­ne; za obja­vo smo jih izbra­li devet.

Vodilna tema je pri­mar­na in sekun­dar­na pre­ven­ti­va raka debe­le­ga čre­ve­sa in danke, ki je naj­po­go­stej­ši rak v Sloveniji. V ­zadnjih letih se pre­ži­vet­je bol­ni­kov s tem rakom izbolj­šu­je (leta 2003 je bilo 51-odstot­no, kar pome­ni, da se je od leta 1994 izbolj­ša­lo za 13 %), ven­dar je še vedno za 5–8 % pod evrop­skim pov­pre­čjem. Iz­bolj­šalo se je pred­vsem zara­di uspeš­nej­še­ga zdrav­lje­nja, saj se delež bol­ni­kov s prvim sta­di­jem bolez­ni ob dia­gno­zi v tem času ni pove­čal. Nadaljnje izbolj­ša­nje pre­ži­vet­ja je torej mogo­če dose­či le z zgod­nej­šim odkri­va­njem – s sekun­dar­no pre­ven­ti­vo, kon­kret­no s pre­se­ja­njem. Smernice za pre­se­ja­nje na ravni drža­ve so bile izde­la­ne leta 2004, v letoš­njem letu pa je bil pro­gram pre­se­ja­nja celo­tne slo­ven­ske popu­la­ci­je, sta­rej­še od 50 in mlaj­še od 70 let, z upo­ra­bo imu­no­ke­mič­ne­ga testa za odkri­va­nje pri­kri­tih krva­vi­tev pred­stav­ljen stro­kov­nim kole­gi­jem za inter­no medi­ci­no, dru­žin­sko medi­ci­no, onko­lo­gi­jo in Zdravstvenemu svetu. Zanj bi mora­lo Ministrstvo za zdrav­je v sode­lo­va­nju z Zavarovalnico in delo­ma s po­moč­jo evrop­skih struk­tur­nih skla­dov vsako leto zago­to­­vi­ti okoli štiri mili­jo­ne evrov. Preden pa pre­se­ja­nje na držav­ni ravni steče, je treba poskr­be­ti za dobro pou­či­tev laič­ne in stro­kov­ne jav­no­sti ter opra­vi­ti pilot­no pre­se­ja­nje v dveh manj­ših regi­jah, kjer bi pre­ve­ri­li meto­de, odziv­nost in dia­gno­stič­no­te­ra­pevt­ske mož­no­sti.

Uporaba kon­trast­nih sred­stev v sli­kov­ni dia­gno­sti­ki pre­ba­vil je vse pogo­stej­ša, žal pa se zdrav­ni­ki pre­ma­lo za­ve­­da­mo nji­ho­vih mož­nih neže­le­nih učin­kov. Po­kon­trastna nefro­pa­ti­ja je tret­ja naj­po­go­stej­ša v bol­niš­ni­ci pri­do­blje­na obli­ka akut­ne odpo­ve­di led­vic. Običajno nasta­ne pri 0,6–2,3 % ljudi, ki so jim opra­vi­li kon­trast­no pre­i­ska­vo. Ogroženost s pokon­trast­no nefro­pa­ti­jo je večja (3,3–26-odstot­na) pri lju­deh z led­vič­no okva­ro, pred­vsem dia­be­tič­no nefro­pa­ti­jo, pre­re­nal­ni­mi dejav­ni­ki in pri upo­ra­bi veli­kih koli­čin (zla­sti hiper­os­mo­lar­ne­ga) rent­gen­ske­ga kon­trast­ne­ga sred­stva. Namen pre­gled­ne­ga član­ka o pokon­trast­ni nefro­pa­ti­ji je opo­zo­ri­ti zdrav­ni­ka na možne zaple­te po upo­ra­bi rent­gen­skih kon­tra­stih sred­stev in o pre­pre­če­va­nju tovrst­nih zaple­tov.
V pre­gled­nem član­ku avto­rji pred­stav­lja­jo pri­po­ro­či­la za obra­vna­vo bol­ni­kov z neo­klu­ziv­no mezen­te­rično ishe­mi­jo, z obli­ko akut­ne mezen­te­rične ishe­mi­je, ki nasta­ne zara­di akut­ne hemo­di­nam­ske mot­nje kar­di­al­ne ali nekar­di­al­ne gene­ze. Simptomi niso zna­čil­ni in so pogo­sto pre­kri­ti s simp­to­mi dru­gih bole­zen­skih stanj. Za pre­ži­vet­je bol­ni­kov je odlo­čil­ne­ga pome­na hitra in ustrez­na dia­gno­stič­na obra­vna­va, kjer ima osred­njo vlogo selek­tiv­na angi­o­gra­fi­ja, ki hkra­ti omo­go­ča tudi per­ku­ta­no zdrav­lje­nje. Pomembno je odpra­vi­ti vzrok za nasta­lo hemo­di­nam­sko mot­njo. Za raz­li­ko od dru­gih akut­nih ishe­mij je kirur­ško zdrav­lje­nje umest­no le ob gan­gre­ni čre­ves­ja.

Številne raz­is­ka­ve potr­ju­je­jo, da je kon­cen­tra­ci­ja kal­pro­tek­ti­na, pro­te­i­na S100, v blatu pomemb­no zvi­ša­na pred­vsem pri kro­nič­ni vnet­ni čre­ves­ni bolez­ni in kolo­rek­tal­ne­mu raku. V stro­kov­nem pri­spev­ku avto­rji ugo­tav­lja­jo, da ima test Calprest veli­ko občut­lji­vost in majh­no spe­ci­fič­nost za ugo­tav­lja­nje kro­nič­ne vnet­ne čre­ves­ne bolez­ni pri otro­cih. Pozitiven izvid (> 50 µg/g) pri paci­en­tu z gastro­in­te­sti­nal­ni­mi simp­to­mi nare­ku­je nadalj­njo endo­skop­sko dia­gno­stič­no obra­vna­vo. S ­testom ni mogo­če raz­li­ko­va­ti Crohnove bolez­ni od ulce­roz­ne­ga koli­ti­sa.

Naše gla­si­lo obi­čaj­no izide v času stro­kov­ne­ga sestan­ka Slovenskega zdru­že­nja za gastro­en­te­ro­lo­gi­jo in hepa­to­lo­gi­jo. Tokratni sesta­nek je v Mariboru, ko pote­ka tudi sve­ča­na aka­de­mi­ja ob 50. oblet­ni­ci mari­bor­ske gastro­en­­te­ro­lo­gi­je. Čestitkam za jubi­lej in slo­ves­no­sti se pri­dru­žu­je tudi Gastroenterolog, ki za to pri­lož­nost na naslov­ni­ci pri­na­ša arhiv­sko sliko mari­bor­ske bol­niš­ni­ce.

Prepričani smo, dragi bral­ci, da vam bodo vsi, ne le tu predstavljeni pri­spev­ki te šte­vil­ke Gastroenterologa v pomoč pri vsak­da­njem delu, komu pa morda tudi spod­bu­da za (nadalj­nje) znan­stve­no­ra­zi­sko­val­no delo na podro­čju gastro­en­te­ro­lo­gi­je v Sloveniji.

Vsem avto­rjem, recen­zen­tom in dru­gim sode­lav­cem ured­ni­štva, ki so omo­go­či­li izid 23. šte­vil­ke Gastro­ente­rologa, se lepo zahva­lju­jem.

Borut Štabuc, glav­ni ured­nik

Ogled revije

Ogled celotne številke revije November 2006 • letnik 10, številka 23​​

Pregled prispevkov v reviji

UvodnikBorut Štabuc
Priporočila za presejanje raka debelega črevesa in danke v SlovenijiBorut Štabuc, Dominika Novak-Mlakar, Jožica Maučec-Zakotnik
Epidemiološke značilnosti raka debelega črevesa in danke v Sloveniji in po svetuDavorin Dajčman
Primarna preventiva raka debelega črevesa in dankeAndreja Ocepek, Mojca Žerdin, Pavel Skok
Pokontrastna nefropatija – nevarnostni dejavniki in preprečevalni ukrepiRadovan Starc
Neokluzivna mezenterična ishemijaGregor Norčič, Franc Jelenc, Radovan Starc
Ocenjevanje delazmožnosti in invalidnosti pri bolnikih z rakom debelega črevesa in dankeBorut Kocijančič
Kalprotektin v diferencialni diagnostiki kronične vnetne črevesne bolezni pri otrocihSonja Posega-Devetak, Sabina Marš, Tina Kamhi, Mirjana Zupančič, Rok Orel
Jetrni absces in ehinokokozaAmra Djerzić, Alojzija Hočevar, Matjaž Koželj
Alergiji na kravje mleko pridružena hepatopatija – prikaz dveh primerovMarjeta Sedmak, Mojca Grošelj-Grenc, Vesna Glavnik

Gastroenterolog
ISSN 1408–2756

Naslov uredništva
Zavod Gastroenterolog
Dunajska 106, 1000 Ljubljana, Slovenija
tel.+386 41 769 283
www.szgh.si
E-mail: borut.stabuc@gmail.com

Izdajatelj
Zavod Gastroenterolog in Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo

Uredniški odbor
Bojan Tepeš, Milan Stefanovič, Stojan Potrč, Aleš Tomažič, Pavel Skok, Samo Plut, Rok Orel, Peter Popovič, Nina Zidar, Lojze Šmid, David Drobne, Arpad Ivanecz, Blaž Trotovšek, Andreja Ocepek

Odgovorni urednik
Borut Štabuc

Tehnična urednika
Urša Noč, Aleksandar Gavrić

Lektor
Melita Keber Jašović

Grafična priprava
Studio N, Tina Noč, s. p.

Gastroenterolog je glasilo Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo.

Gastroenterolog izhaja trikrat letno.

V reviji se upoštevajo enotna merila za rokopise, namenjene objavi v biomedicinskih revijah z zunanjo recenzijo.

Letna naročnina za člane Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo je vključena v članarino.

Opomba: Ta kolofon izraža stanje v času izdaje zadnje redne številke revije. Zaradi velikega števila sudelojočih lahko podatki zgornjim navedbam ne ustrezajo v celoti.
Kolofon z vsemi ustreznimi podatki za posamezno številko Gastroenterologa najdete v  vsebini številke.

Za izboljšanje vaše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškotke.
Z vstopom na naše strani s piškotki soglašate.​