Matjaž Koželj
< klikni za pdf
Uvod v publikacijo
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je kronična bolezen in traja vse življenje. Za bolezen so značilna poslabšanja (akutni zagoni) in različno dolge remisije. Poznamo dve glavni obliki bolezni: ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen. Ulcerozni kolitis je bolezen debelega črevesa. Vnetje je omejeno na sluznico. Crohnova bolezen lahko prizadene vse dele prebavne cevi in je najpogosteje lokalizirana v ileocekalnem delu. Vnetje zajame vse sloje prebavne cevi in ima zato tudi zelo različno klinično sliko in zaplete. Ob nejasni endoskopski in histološki sliki kronične vnetne bolezni debelega črevesa govorimo o indeterminiranem kolitisu.
Bolnike z ulceroznim kolitisom odkrijemo hitro, saj jih krvava driska pre¬straši in obiščejo zdravnika, ki v diagnostičnem postopku bolnika pošlje tudi na endoskopski pregled črevesa. Makroskopski videz in histologija sluznice črevesa potrdita diagnozo.
Bolniki s Crohnovo boleznijo imajo manj izrazite simptome in zdravnika ne obiščejo takoj. Zdravnik ob pregledu in osnovnih laboratorijskih preiskavah ne odkrije večjih odstopov in napoti bolnika na preiskave šele ob ponovitvi, vztrajanju simptomov ali zapletih bolezni. Tudi pri Crohnovi bolezni je steber diagnostičnih preiskav endoskopski pregled prebavne cevi in histologija. V veliko pomoč pri obravnavi bolnika so sodobni slikovni diagnostični postopki (magnetna resonanca, računalniška tomografija, kapsulna endoskopija).
KVČB zdravimo z dieto, zdravili in kirurškimi posegi. Zdravila delujejo proti vnetju in so različna za zdravljenje akutnega zagona in vzdrževanje remisije. Glukokortikoidi so zdravila izbora za akutni zagon bolezni, vendar imajo številne resne zgodnje in pozne zaplete terjih uporabljamo po skrbnem premis¬leku. Danes imamo na izbiro številna imunosupresivna in biološka zdravila, zato lahko optimiziramo zdravljenje bolnikov s KVČB. Cilj zdravljenja je globoka remisija bolezni. To pomeni klinična in endoskopska remisija.
Bolniki s KVČB v času remisije internistično (gastroenterološko) ambulanto obiščejo najmanj enkrat na leto. Ob hudih zagonih bolezni so hospitalizirani. Nekateri bolniki so zaradi neuspešnega zdravljenja z zdravili ali zapletov bolezni tudi operirani. To so predvsem bolniki s Crohnovo boleznijo.